11. november 2009

Distorzija, realizem in mularija

Ste gledali Distorzijo? Mladinski film v režiji Mihe Hočevarja je bil pravkar na sporedu RTV Slovenija. Gledala sem ga že zato, ker v njem nastopata moja bivša šilarja. (Ponosna na oba, seveda.)

Presenetilo me je, da je film čisto gledljiv. Ja, zdaj se lahko name spravite ljubitelji slovenske mladinske kinematografije. Vsi trije. :) OK, igra je mestoma okorna, ampak ne pozabimo, da gledamo srednješolce. Scenarij, delo Matevža Luzarja, ima nekaj močnih trenutkov, predvsem v dialogih. Zgodba pa je, no, že videna. Najstniška, šablonska. Morda ravno to naredi stvar bolj gledljivo. Privlačijo nas klišeji, pa če si priznamo ali ne.

Na Twitterju smo seveda morali reči kakšno tudi na to temo (vsem prisotnim se opravičujem za polnjenje feedov, sem pretirano aktivna gledalka.). Med drugim so nekatere zmotile kletvice v besedilu. Moja prva reakcija je bila:



Odgovor pa takle:












Jaz pa pravim, zakaj pa ne? Zakaj bi morali mediji vzdrževati umetno čistunsko estetiko, v kateri se mladostnik nikakor ne bi prepoznal?

Da ne bo pomote, jasno je, da medij realnosti ne more zrcaliti. Ampak to so debate za komunikologe in filozofe, ki jih zdajle pustimo ob strani. Konkreten problem realizma tega filma, ki, se strinjam, obstaja, ni toliko v besedišču. Najdem ga v zgodbi, ki sledi preverjeni formuli "junak - dekle - antijunak - nosilec magičnega objekta - tralala", in nas pripelje do hollywoodskega srečnega konca, ko se imajo kar naenkrat vsi radi, rožice in sončki in sploh. Naracija, ki jo je seciral že Propp in kombinacija po liniji najmanjšega odpora, ki deluje. Po drugi strani pa bo ravno to pritegnilo ciljno občinstvo, torej najstnike. Ne pozabimo, da ne gre za art film in ne vihajmo nosov, pomemben je kontekst.

Druga težava realizma Distorzije je depikcija mladostniške glasbene scene. Oprostite, ampak dvomim, da bi vsi sošolci drli na koncerte šolskega benda, ne glede na to, kako komercialni ali alternativni so. Tudi na Gimnaziji Moste, zibelki Pankrtov, ne. Prvič, srednješolska glasbena scena se prej vrti okrog pasivnega spremljanja trendov iz tujine kot pa okrog podpore lokalnih bendov vrstnikov. Drugič, najstniki na srednjih šolah se mi zdijo povezani v manjše specializirane klike, ki si jih težko predstavljam na enem koncertu. Upam, da se motim. Povejte mi, da se motim, in da so naši nadebudni mladostniki glasbeno aktivni ter se med sabo podpirajo. Lepo prosim.

Še prispevek o filmu z RTV-jeve strani vam nalepim semle in čakam, da poveste svoje mnenje.

19 komentarjev:

  1. Bi ti napisal komentar, ampak imam preveč za pojasnit , da bi lahko dojela zakaj tako mislim. Spomni me kdaj v živo, pa ti vse z veseljem povem in razložim. Pod pogojem da bi to rada slišala.

    OdgovoriIzbriši
  2. A se res ne bi potrudil kar tukaj? Cele dneve tipkaš, zdaj se ti pa kar naenkrat ne da? :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Kakšen tak film zna bit res kul. Škoda, d ga nism gledu.

    Drugač pa, ja, maš prav, če film predstavlja današnje čase, je tole zgrešena slika. Šolski bendi so stvar 80. in začetka 90. Že ko sm bral una Urbana plemena, ki naj bi prikazovala stanje proti koncu 90. let, nism mogu verjet, kako zelo so ga posrajčkali s tem naslovom.

    Seveda obstajajo določene izjeme, vendar se te ne navdušujejo nad šolskimi bendi. Probajo svojo zadevo, kako fuzijo, ponavad jim ne rata, komu pa tut. Problematično je predvsem to, da je folk dejansko zlo polariziran: ali jim je majka Avril Lavigne al pa kvazirefleksivnost na Metelkovi. Oboje je socialno bleferstvo.
    In prav imaš tudi glede klik (men je ta beseda blazno všeč). Nova zdrževalna kategorizacija, ki je ekskluzivna v čisto novih, kontekstualnih, fluidnih merilih. Morš pa vedt, da je zadeva tut med mulci že tok napredovala, da je muzika le ena izmed puzel za tist celostni življenjski stil. Skor bi reku, da nobenga več ne briga imenska opredelitev. Zdj sm govoru z eno Bežigrajčanko, fak kako šolski primer so mulci - parčkajo se v neke skupinice, jasno po stopničkah, čeprav nihče ne upa povedat kere kompetence morjo vsebovat (ok, ko sm dost cajta špikal, je ven prišla realna slika...in fak, to je stratifikacija, katere še "odrasli" nis(m)o vajeni). Mal sm spet zašel, sam sm lih o tem pisal in sm še mal notr. Skratka, zanimiva tema, film bom pa pogledu.
    Head of FC ET

    OdgovoriIzbriši
  4. Ko bi ti vedla, kaj sem jst zdej natipkal(če te zanima reči). Poleg tega, pa bi rad, da vidiš moje občutek in iskrenost ob pripovedovanju. Je bolj pristno.

    OdgovoriIzbriši
  5. Konsta, najprek sem te hotela malce okrcati, češ, kaj pišeš, če nisi gledal filma, potem pa sem brala naprej in ugotovila, da si napisal čisto smiseln komentar. Se kar strinjam s tabo.

    Luka, izmikaš se. Se bojiš protiargumentov? :)

    OdgovoriIzbriši
  6. Sam kratka opomba glede klik.

    Sem bil se pred dvemi leti v srednji soli pa se ne spomnim da bi opazil kjerkoli kake klike. Vsi smo se druzil z vsemi, vsi so pohal, vsi so ga pil, noben se ni ucil. Res da smo mel vsak mal drugacen okus za glasbo in oblacenje, ampak niso pa nikakor iz tega nekaksne klike nastale.

    Obstaja seveda moznost da sem bil jaz prevec asocialen da bi opazil da sem edini lolek brez klike.

    OdgovoriIzbriši
  7. Swizec: Hm, zna biti. Jaz srednješolce vseeno gledam 'od zunaj', čeprav sem z njimi kot mentorica v bolj pristnem stiku kot kak profesor. Zanimivo bi bilo slišati mnenje današnjih najstnikov. Mogoče je pa tudi odvisno od klime na posamezni šoli. Kam si hodil na SŠ?

    OdgovoriIzbriši
  8. Mozno da je res zato ker sem na Vegovo hodu. Sej ce zlo mocno pomislem so ble neke klike, bli smo metalci pa ... no pa se nemetalci so bli, oz. tisti ki so mel preference drugje kot metal ali pa se samo niso metalsko oblacil in so celo kdaj zasli drugam kot na plazo/metelkovo in sli, *gasp*, v kak klub.

    Verjetno res cist specifika vegove ... tam pac ni zensk za katere bi se morali ljudje pretvarjat in delat carje oz. sploh ni nikogar ki bi se posebno ukvarjal s socialnimi odnosi :D

    OdgovoriIzbriši
  9. Lol..
    No, v času ko je moj brat hodu na vegovo (je 10 let starejši od nas), je bila to elitna šola. Strah in trepet, Oblak pa taki.

    Drugač pa ja, ful so razlike med šolam..jz k sm bil vpisan na svojo matično kmetavzarsko pa k sm se pol uštulu k vam na vič, je bla razlika kr velka, če ne druzga v razmišljanju. Če ne druzga, pr nas so bli vsi kmetje, na viču so se pa delal skupine že tko, k je blo razdeljen med naravoslovne in družboslovne razrede. Bežigrad je pa spet zgodba zase, tm se grejo nek elitizm, ki odseva pol tut v prostm času.

    Svizec, metalc je subkultura, ne klika. Klika...hm...zdele je prepozno in se niti sam ne spomnim kva točno je to, sam vem d je smisln izraz. Je nekiv stilu "mi" vs. "ostali", v vsaj 10 stvareh (nepovezani), ne sam muziki. Ni razredno, je pa ekskluzivno, ni stalno, je pa zajeban, skratka...fucked up, tko k današnji mulci. Sam mislm d je to že sokrat reku

    OdgovoriIzbriši
  10. http://en.wikipedia.org/wiki/Clique

    Ločevanje 'mi' - 'oni' je osnova vsake socialne skupine, Konsta, pa saj si sociolog, zaboga. :) Spomni se tudi pred kratkim preminulega gospoda Levi-Straussa in binarnih opozicij.

    Recimo takole: metalci na splošno so subkultura, skupinica petih metalcev na neki šoli je pa klika. Poleg subkulture jih povezujejo še drugi interesi.

    OdgovoriIzbriši
  11. Ja, direkt to sm povedu, kar tm piše, sam z nekaj dodatki. In socialna skupina je tok neuporab pojm, da ga vsak pametn družboslovc po zaključku obče xxxxxxxxxx ne uporablja več. Tko da bi se je na tvojm mestu izogibu.

    Fora klik (pa ne mislm profesionalnih, kot je v wikiju) je, da se tvorjo kontekstualno. Zamisli si danes situacijo 100 ljudi v prostoru, in vsak ma v glavi binarna nasprotja, če lahko stvoriš socialno skupino. My ass. Danes si pač tekom dneva loh "član" dveh popolnoma različnih kategorizacij, ki sta si nasprotni v modernističnih merilih. In to je razlika med skupino (mi in oni) in kliko (mi in oni)

    Šnelkurz klik, kokr sm jz o njih nekoc razlagu. Klike zaznamuje fluidno članstvo. Ja, mi in oni, seveda, vendar odvisno od situacije, kdo in kako se poveže. Prvi povezovalni element klike je interes. Ni "skupine" brez interesa, je reku Bentley al Mercedes (ok ni bil bentley, to je avto).

    Druga zadeva je drža. Moja lastna klika tvori nas. Moja merila so jasna, črno-bela in brezkompromisna. Delimo se na nas, ki smo kul, in ostale, ki so glupi. Ne po izobrazbi, denarju, temveč drugih kompetencah...vrednotah, interesih, pogledih, odnosu do sveta, kulture, religije. Te paradoksalno sovpadajo s klasičnimi merili. S tem smo tudi socialni rasisti. S tem pridemo na tretjo točko.

    To tvorijo merila za razvrščanja. To je vprašanje patosa, razpotegnjeno čist od modernističnih do odnosnih (socialna kompetentnost). Tuki so zadeve nejbolj fucked-up. Niti ne mislm razlagat. Moje osebno mnenje je, da današnje institucije (sploh une, ki delujejo na podlagi keša) spodbujajo socialno bleferstvo. In takšne so žal tudi klike. Kdorkol pa razvije tisto celostno kompetentnost, deluje v close group community. Klika s napačnim poimenovanjem. Razsvetljenska ekskluziva.

    In primerjava med metalci in kliko med metalci je čist neustrezna. Kljub wikiju. Eno je glasbeni stil, drugo socialni. Glej Kurdijo, on je car glede razlage.

    Klika je tako podrejena življenjskemu stilu in ne subkulturi ali drugi skupinski kategorizaciji. Razlaga v vikiju je pač pravilna za čase, ko je bla ustvarjena nek v 80.

    No, seveda tega nouš našla v haralambosu, jz pa trdim, da imam prav. Sam sm tok zmatran da .. :)

    OdgovoriIzbriši
  12. Hmmm ... mi vs. oni ... ja tega je blo pa tut na vegovi velik. Ampak zelo fluidno.

    Ko si se s kvazi punkerjem pogovarjal o socialnih reformah so bili kreteni vsi tisti, ki si ne upajo it na cesto pa nardit frko proti sistemu. Dvejst minut kasnej si se pa pogovarju z istim clovekom o literaturi in so bli kreteni pac vsi, ki ne razumejo subtilnosti Poejeve poezije. Spet naslednih 20minut si se pa pogovarju z enim bol zurerjem in so bli kreteni vsi, ki se zanimajo za politiko in literaturo.

    *shrug*

    Spet dopuscam moznost da sem samo jst cudn glede tega :)

    OdgovoriIzbriši
  13. Konsta, last time I checked še nisi bil profesor. Sploh pa ne moj profesor. Levi-Strausaa si malo preberi, preden narobe uporabljaš njegovo terminologijo.

    Metalci in klika - uporabljeni so bili za primer. Nisi ga uspešno ovrgel, če mene vprašaš. Od kdaj glasbena preferenca ni socialno relevantna? Ni edina, je pa definitivno ena od recimo temu stilskih determinant, ki določajo kliko.

    Ah, ja. Sicer se pa zdi, da veliko raje pišeš kot bereš.

    OdgovoriIzbriši
  14. Ne da se mi vseh komentarjev brat, tko da sorry, če koga podvajam: pri nas so koncerti vedno lepo uspevali. Sicer je bil vedno posredi alko ampak imeli smo se pa fino. In male telovadnice ni bilo problem napolnit s folkom. Pa verjemi, nismo bili preveč dobri.
    Kar se pa bendov tiče pa - pankurjev se ni maralo in so bili sami zase (ker so konstantno uničevali premične dele bobnov), ostali pa smo bili zelo povezani, posojali smo si opremo, člane in skupaj feštali. Še danes je s kar dosti bendi tako, če pomislim malo na zadnji žur juncev iz Novih konzerv so se prikazali vsi Sosiđusovci. Res ne vem, od kje ti ta ideja, da so vsi neki tekmovalni. Mogoče od Predina?

    OdgovoriIzbriši
  15. Blaž, mogoče sem res preveč črnogleda. Ideja pa direkt z Gimnazije Moste, kjer imam skupinico šilarjev. Tam sem pa že kakih šest let.

    OdgovoriIzbriši
  16. LoL...kera zanimiva diskreditacija. Spominja na drkanje. Prav imaš. Problem fdvjevcev je, da na koncu faksa ne znajo/te ene svoje ugotovitve podkrepit , znajo pa perfektno navajat Levi-Straussa (ki ni drekc vredn v teoriji skupin, ce smo ze pri tem) iz vseh tistih zapiskov iz Fore. In to je moje razmišljanje o ljubljanskih klikah v polsnu, na teorije, ki smo se jih učil, pokakam. Z drisko. Fak no, ne morm verjet da mi ti neke -izme naprej mečeš:)). Kul da se ne strinjaš, ampak z Leviskom? Et tu, Enus? Pol se pa čudiš, da se nam smejijo

    ps: Nism profesor, fuj in fej. Inštruiram pa donatello della porto za izredne v privat podjetju za Bezigradom. Tm sm prisiljen direkt take larifarije lansirat. Ampak jih z nasmehom, je baje tarifa 18 evrov/h. Paše filing, da si še enga poneumu

    OdgovoriIzbriši
  17. Tebe ni treba diskreditirati, to z veseljem počneš kar sam. Se pa sprašujem, zakaj tega ne počneš raje kje drugje. Začni svoj blog in tam pametuj, po domače. Ne, ne da se mi prerekati o osnovah, je pa očitno, kdo kvari ugled našemu že tako ne preveč uglednemu faksu. Te mama ni učila lepega vedenja?

    OdgovoriIzbriši
  18. LoL drugič. Osnove. Hvala bogu, da nisem preveč bral tekom faksa, ker takih osnov si za življenje res ne želim.
    Bom pa upošteval tvojo željo, valjda srce;) Strejtsi rulajo al kako že!!!

    OdgovoriIzbriši