Fantazijski snobizem ali kako me je rešila Robin Hobb

slika: forteantimes.com

Vsakič, ko preberem A Song of Ice and Fire (ja, prav ste prebrali, vsakič), imam isti problem: nobena druga knjiga iz tega žanra, ki jo načnem, me ne prepriča. Bedarija, vem, ampak neizogibna.

Običajna strategija je, da izberem nekaj lahkotnega, na primer Pratchetta ali pa Butcherja. Potem pa tega enkrat zmanjka, in čeprav zelo očitno nimam težav s ponovnim branjem istih knjig, imam tudi svoje meje. Ponavadi.

The Dresden Files

Vir: majorspoilers.com

Sodobni čarovnik, ki se preživlja z detektivskim delom v Chicagu? Ideja je na daleč zaudarjala po zalaseprivlečenosti. Res pa je, da sem isto rekla o kavbojih v vesolju, pa po Firefly nič več ni, kot je nekdaj bilo.

The Dresden Files so prvenec in hkrati še vedno nastajajoča knjižna serija Jima Butcherja. Trenutno je zunaj štirinajsta knjiga, bojda jih bo na koncu več kot dvajset. Opisujejo vragolije čarovnika po imenu Harry Dresden. Štos je v tem, da ne živi v neki polizmišljeni preteklosti, kot smo navajeni, pač pa v sodobnem Chicagu. Stanuje v kletnem stanovanju, ima mačka po imenu Mister, dokaj prazno denarnico in tendenco k uničevanju tehnologije.

Earthsea Ursule Le Guin

Ogromno berem. Ogromno tega, kar berem, je fantazijska literatura.

Vir: tavia.co.uk

Vse, ki ste se na tej točki začeli zmrdovati, vprašam: kaj od tega žanra ste pa že prebrali? Če pljunete dlje LOTR-a (pozor, film ne šteje), lahko začnemo debatirati. Če ne, pa predlagam, da še malo pljuvate. Upam, da tudi z mojimi predlogi. Pustite se odpeljati iz somraka v petdesetih odtenkih sive v bolj pisano napisane in predvsem globlje vode.

Zavoljo so-geekov in tistih, ki še pomakate prst v vode, sem se odločila z vami deliti mojo naravnost fantastično bralno značko. Vsakič ena fantazijska serija, morda kdaj tudi posamična knjiga, brez pretiravanja s spojlerji in drugimi avtodeli.  

Status report

Ne sprašujmo se, zakaj je Baba Zmešana obmolknila. Ni tako zanimivo, da bi se bilo vredno obremenjevati s preteklostjo, pomembno je to, kar je tukaj in zdaj, vsaj tako pravi Buda, kar so mi povedali v seriji The Finder, ki sem jo pravkar gledala, mimogrede, ni švoh, škoda, da je bila samo filler, ko je bila gospodična Deschanel a.k.a. Bones na porodniški, ampak vse se enkrat konča, morda se bo tudi tale poved, pa tudi moja blogpavza, in, ja, če še niste pogruntali, še vedno imam zelo, zelo rada vejice.

Bom pa zelo vesela, če me boste vprašali kaj zanimivega. Zato že na začetku opravimo z bolj očitnimi vprašanji:

A sploh še kaj pišem?
Sto na uro, ampak ne na tem kotičku internetov. Če ste firbčni, poskusite za tem ovinkom.

A sploh še kaj tvitam?
Bolj švoh. Morda pa me kdaj spet pograbi 140-znakovna mrzlica.

A sploh še kaj plešem?
O, ja. Vsake toliko si vzamem swing break, ker sem betežna, sem pa vsekakor še zraven. Pridite nas kaj pogledat, v živo, na Facebooku ali spletni strani Swing Kids Slovenija.

Kaj sploh počenjam?
Delam. Špilam. Ukvarjam se z gospo mačko, gospodom psom in gospodom boljšo polovico (ne nujno v tem vrstnem redu). Berem. Besno. Rišem. Premalo. Kuham. Perem. Ne likam. Nikoli. Hodim na Magic turnirje. Tavam naokrog. Včasih tudi spim.

Dragi vsi trije redni bralci, upam, da sem vas našla v dobrem stanju. Vsi skupaj pa upajmo, da bom kmalu napisala kaj zanimivega. Vprašajte me kaj. Povejte, o čem bi brali. Recimo v tistem ogromnem, praznem in zevajočem okencu za komentar.

Dragi naročnik!

Meniš, da je povprečni obiskovalec tvoje spletne strani ...

Naj ti ga predstavim:

Prosim dovoli, da ti naredim spletno stran, ki jo bo znal vsaj približno uporabljati.

LP,

-1-