
O, ja, dolge povedi piscu prinesejo posebno zadoščenje.
No, tam (na šihtu, če se je kdo izgubil med gubami in ovinki prejšnje sintakse) poleg buljenja v ekran počnemo še kaj. Na primer modrujemo. Tukaj je nekaj še dokaj svežih cvetk, nabranih na plodnih tleh spletne agencije in sosednje hiše za hostinge in sorodne čudovitosti:
"Kaj ti bo štemarca, če maš či?"
- Tomaž in zen pristop k problemu premalo oken v pisarni.
"Ne mi več tega govort, k bomo res vsi sad pande."
- Mojca odkriva živalski izvor človeške vrste.
"Večino časa lebdi pet centimetrov nad tlemi ... "
- Herr Direktor pomaga napisati svoj opis.
"Ampak ... a mislš, da sva midve preveč odrasle, da bi jahale ponija?"
- Krista, z izjemno zaskrbljenim glasom.
(Odloži telefon) - "Zdej ga bom pa izklopu, da bo vedu, za kaj plačuje. Pa če še enkrat pokliče, ga dejte men."
- Mičo, žametni glas podpore oz. tudi za jeklene živce koroziv raste.
Kar milo se mi je storilo, ko sem tole prebrala :)
OdgovoriIzbrišiJa, sej. :) Kako kej vezava knjig? :)
OdgovoriIzbrišiNisem rekla preveč odrasle, ampak prevelike. Besede odrasle in prve osebe ednine ne uporabljam v istem stavku. Never! :D
OdgovoriIzbrišiNauš verjela, ampak tole tvojo izjavo sm si zapisala in si de facto rekla preveč odrasle. Si se pa tist dan mal slabš počutla, tko da lahko okrivimo začasno omotico.
OdgovoriIzbrišine, vztrajam. rekla sem prevelike! ker je bilo mišljeno na sorazmerje poni - jaz+ti.
OdgovoriIzbrišisicer pa dobro da te ni bilo učeri v pisarni. seznam nebuloz bi bil neprimerno daljši :)
sicer pa poni bogi revež. mi2 si morava omislit bolj kakšnega tiranozavra za ježo.
OdgovoriIzbrišiTiranoponi!
OdgovoriIzbriši