Modrovanja med osmo in četrto

Okej, med deset čez osmo in petnajst čez četrto, na dober dan. Če me je buljenje v ekran po službeni dolžnosti že odtegnilo od takistega početja v prostem času, kar je izjemno upočasnilo generiranje kakršnekoli vsebine z izjemo virtualnega prahu na temle tukajle blogcu, lahko sicer vsega spoštovanja vredni šiht poskrbi vsaj za kakšen krajši prispevek na omenjenem spletnem zbirališču kreativnih presežkov in blodenj.

O, ja, dolge povedi piscu prinesejo posebno zadoščenje.

No, tam (na šihtu, če se je kdo izgubil med gubami in ovinki prejšnje sintakse) poleg buljenja v ekran počnemo še kaj. Na primer modrujemo. Tukaj je nekaj še dokaj svežih cvetk, nabranih na plodnih tleh spletne agencije in sosednje hiše za hostinge in sorodne čudovitosti:


"Kaj ti bo štemarca, če maš či?"
- Tomaž in zen pristop k problemu premalo oken v pisarni.

"Ne mi več tega govort, k bomo res vsi sad pande."
- Mojca odkriva živalski izvor človeške vrste.


"Večino časa lebdi pet centimetrov nad tlemi ... "
- Herr Direktor pomaga napisati svoj opis.

"Ampak ... a mislš, da sva midve preveč odrasle, da bi jahale ponija?"
- Krista, z izjemno zaskrbljenim glasom.

(Odloži telefon) - "Zdej ga bom pa izklopu, da bo vedu, za kaj plačuje. Pa če še enkrat pokliče, ga dejte men."
- Mičo, žametni glas podpore oz. tudi za jeklene živce koroziv raste.