Tu smo, vaši smo

"O, -1-, nism vedla, da pišeš blog ... "

Tole zadnje čase nekam pogosto slišim. Pa ravno zdaj, ko res blazno divje pogosto pišem blog, madoniš. Zato bo tale half-baked post nastal bolj iz želje po kontinuiteti kot pa zaradi najnovejšega globokega življenjskega spoznanja, ki bi ga rada delila z virtualno skupnostjo (Andersen alkvaježe bi bil ponosen.).

Globoka življenjska spoznanja mi te dni ne padajo ravno v naročje, ker preveč ... živim, no. Iz obskurne faze ah-čustva-in-kontemplacija sem v zadnjih mesecih prilezla v bolj naravno stanje duha. Kar pomeni, da sem spet dobra stara Klatimira Ljubljanska in moji možgani so stroj za spreminjanje kave v delovne rezultate (Scott Westerfeld: So Yesterday, dobra knjiga). Moje malo, hirošimizirano stanovanje je postalo zgolj obračališče, ker cele dneve brzim po prestolnici, prenašam kilotone anketnih vprašalnikov, skakljam od uredništva do avtošole, celo na faksu me je kdaj videti, opala. Če sem slučajno doma, pospešeno klamfam skupaj prispevke o Romuniji in hrvaških mafijskih umorih, totalno prepočasi berem knjige za diplomo in še kaj, besno vrtnarim in vmes uspešno zasuvam newsfeede na facebooku s svojimi brilijantnimi domisleki. Glede na to, da so cirkusantje v Edinbourghu pred nekaj leti kolektivno obupali nad idejo, da bi se jaz kdajkoli naučila žonglirati, mi še kar gre.

Od teh globokih življenjskih mi je trenutno ostalo le še nekaj drobtinic tipa večno vprašanje obstoja moško - ženskih prijateljstev brez skritih motivov, ki sčasoma vse pokvarijo; kaj je umrlo v mojem hladilniku in ali je naredilo samomor zaradi svetovne finančne krize ipd.

Ko smo ravno pri recesiji, naredila sem tudi letni finančni načrt (vzela listek in nanj zapisala: Revna bom.). Namreč, ker sem sodobno bitje, v stiku s svetovnimi novostmi, sem si poleg tele globalne omislila še osebno finančno krizo. Kaj pa jaz morem, če tete in strici, odgovorni za štipendije strica Zoisa, nimajo smisla za humor.

Skratka, nekega lepega dne bom globoko razmislila o neki temi (kot ponavadi) in svoje groundbreaking zaključke objavila tukajle. Takojci zdajci pa me čaka hrvaška mafija, do 1200 znakov.