14. januar 2013

Earthsea Ursule Le Guin

Ogromno berem. Ogromno tega, kar berem, je fantazijska literatura.

Vir: tavia.co.uk
Vse, ki ste se na tej točki začeli zmrdovati, vprašam: kaj od tega žanra ste pa že prebrali? Če pljunete dlje LOTR-a (pozor, film ne šteje), lahko začnemo debatirati. Če ne, pa predlagam, da še malo pljuvate. Upam, da tudi z mojimi predlogi. Pustite se odpeljati iz somraka v petdesetih odtenkih sive v bolj pisano napisane in predvsem globlje vode.

Zavoljo so-geekov in tistih, ki še pomakate prst v vode, sem se odločila z vami deliti mojo naravnost fantastično bralno značko. Vsakič ena fantazijska serija, morda kdaj tudi posamična knjiga, brez pretiravanja s spojlerji in drugimi avtodeli.  



Presenečenje tedna: ne bom začela s svojo najljubšo (khmASOIAFkhm). Tokrat je na paleti nekaj malce manj znanega. Gospa Ursula Le Guin, ameriška antropologinja, je v šestdesetih začela ustvarjati svet po imenu Earthsea. Gre za kup otokov in otočkov, ki se je znašel v semi-postmagičnem obdobju. Ja, vem, nadklišejsko

Kot se v fantazijskem žanru rado zgodi, je Earthsea trilogija v petih delih, če ne štejemo še tako ali drugače raztreščenih zgodb pred, po in ob. Skratka, ena tistih, pri katerih moraš vsakič znova preveriti vrstni red na Wikipediji, preden odpreš novo knjigo.

Od avtorice antropologinje sem pričakovala veliko. Prva knjiga, A Wizard of Earthsea, me je razočarala. Zdelo se mi je, da bi lahko z lupo iskala antropološko širino. Lahko pa, da sem že malo pozabila lekcije iz antropologije. Poleg tega sem močno (in glasno) pogrešala dialog kot sredstvo, ki bralcu približa lik in dogajanje. Spominja na Hobita, ki je tudi pravljičarski in opisen v primerjavi s konkretnejšim Gospodarjem prstanov. Morda je pravljičarski pristop tu tudi zato, ker je bila knjiga zasnovana kot zgodba za starejše otroke.

Vsebina knjige A Wizard of Earthsea je zgodba o začetkih maga po imenu Ged, ki izvira iz skromnih razmer, übermočni sovražniki, talent, blabla, imena so pomembna, saj veste.

Knjiga prav gotovo ni bila tako zanič, da bi opustila branje. Še dobro. Le Guinova je potrebovala samo malo zagona. The Tombs of Atuan vpelje nov glavni lik in okolje. Mirno lahko črtam pripombo o klišejih, vsaj tistih ta hudih. Deklič, ki ga uvozijo iz revne družine, dobi dokaj zateženo vlogo visoke svečenice. Kombinacija nedoživetega otroštva, preživetih religijskih idealov in zunanjih vplivov je več kot dovolj, da deklič ekspresno odraste.

Nadaljujemo v podobnem tempu. The Farthest Shore je posladek za zmajeljubce, leteče beštije pa srečamo tudi v Tehanu, in to v kombinaciji z dekličem iz druge knjige in še enim dekličem malce komplicirane sestave. The Other Wind je še zadnja zezancija z zmaji, dekliči in sploh vsemi, ki lepo zaključi več niti.

Seveda sem se z vsem firbcem lotila tudi kratkih zgodb in sorodnih ocvirkov iz istega sveta. Tudi te so luštne, še posebej, če jih bereš po glavnih romanih. O raznih ekranizacijah pa raje ne izgubljajmo besed.

Ocena: branja vredno 


Najljubši citat: 

The danger in trying to do good is that the mind comes to confuse the intent of goodness with the act of doing things well.
Za bralni namig se zahvaljujem Simonu, vas pa vprašam: ste brali Earthsea? Všeč ali ne? Zakaj?

2 komentarja:

  1. Nisem še, ampak bom, imam celotno zbirko v eni mehko vezani izdaji (darilo za božič :)). Sem pa prej prebral The Disposessed. Carica.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ni švoh teta, ne ... pa še prav dolgo sem čakala, preden sem se je lotila. Zdaj pa se mi na isti način po readerju valja Scott Westerfeld. Prebrala njegovo So Yesterday že leta nazaj, super knjiga, zdaj pa kar čakam Godota.

    OdgovoriIzbriši