Turututu - turutu - paa

Tviktorji so mimo. Tisti T tamle je zrasel na Tomičinem (t)zeljniku in pomeni, da smo letos Viktorje spremljali predvsem na Twitterju.

Začetek sem sfalila, ker sem imela twestivalske opravke, v ekran pa sem se zazrla točno dovolj zgodaj, da sem zaključila, da:

• me Toš ne gane. Sploh. Tudi, če ga ne bi bilo. 
• je dobro, da dovolijo podeljevalcem, da si sami pišejo scenarije. Še bolje bi bilo, ako bi znali tudi izbirati podeljevalce, ki imajo kaj povedati in premorejo trohico smisla za humor. Tisti, ki ustrezajo temu kriteriju, so bili prav luštni.
• sem očitno jasnovidna. Perpetuum Jazzile, ki je zasluženo odnesel viktorja, se mi že ves dan sprehaja po glavi.
• je Bulić sicer spoštovanja vredna javna osebnost, ampak s tisto izjavo o Billysih in Plavem orkestru je pa brcnil v temo. Ne glede na glasbeni okus so Plavci legendaren bend z leti uspešne kariere za sabo, Billysi pa sicer čisto simpatična skupina, če vam je taka muzika všeč, ki morajo to pot še prehoditi, če jim bo dana. Samo zato, ker so Slovenci, nikomur ni treba hoditi na njihove koncerte. Muh.

No, grem se bockat z drugače mislečimi na Twitterju. Uživajte v Africi. Ic osom.