Transcendentalni sanjski smrkci in druge deviacije

Mati so me povabili na kavo in mi povedali, da se jim je sanjalo o govoreči kravi z mačjim značajem.


I think I can top that.



Prejšnji teden po Guinnessovem in Jernejinem rojstnem dnevu sem šla spat bolj proti jutru. Takoj naj razjasnim, da nisem bila pod vplivom nikakršnih drog, srečala sem le nekaj črno-belih prijateljev v pollitrskih (žal ne pint) kozarcih. Odsanjala sem naslednjo sekvenco:

Z nekaj prijatelji in znanci smo pred našo stanovanjsko hišo v metropoli zgornjega roba Dolenjske. Opazujemo sosedovo dvorišče, kjer sedita dva bloodhounda. OK, sicer imajo v resnici tečnega braque jazbečarja, ampak načeloma nič nenavadnega. No ... ne. Kužka sta v velikosti presegala večjega konja. Tu pa se pasji input šele začne. Med nami se namreč vseskozi mota irski volčji hrt po imenu Vito, ki ima do potankosti izdelano rutino: proti tebi zamrmra dobro merjeno žaljivko in ekspresno steče stran. Čez nekaj časa se vrne in ponovi vajo, tokrat z drugim strupenim komentarjem.

Pa mene imajo kužki ja radi!

Nato se začne avto-moto segment. Vseskozi se mimo vozijo pisani avtomobili. Iskreno, takega prometa Višnja Gora ni doživela že od zadnjega Jurčičevega pohoda. Tega dela se žal spomnim le v skicah.
Prva: Moji prijatelji se tlačijo v avto starejšega tipa, nekaj med fičom in diano. Avto je poln velikih bombonov, ki jim, ko sedijo, segajo do ramen.
Druga: Mimo se pripelje moj ata v nekakšnem križancu med rollsom in manjšo jadrnico. Poskuša zaviti na dvorišče, pa mu dimenzije vozila tega ne dopuščajo. Obupa.
Tretja in zmagovita: Po cesti se iz ene smeri pripelje srčkan svetlo moder Volkswagnov hrošč. Ta stari, seveda. Hkrati z druge strani pripelje bel avto neznanega izvora, poln smrkcev. Ja, smrkcev, pač. In ker je hrošč moder, smrkci pa tudi, lahko en avto zapelje naravnost skozi drugega kot duh. Nobenemu se nič ne zgodi.

Na tej točki si rečem, zdaj bo pa dovolj, in se zbudim.

Najbrž ni treba poudarjati, da so sanjske bukve obupale nad mano. Kakšnemu terapevtu, ki se ukvarja s sanjami, sploh ne bi upala povedati te štorije, ker bi v hipu zaprl prakso in šel v Španijo obirat pomaranče. Še posebej, ko bi mu zaupala, da so take sanje zame nekaj povsem običajnega.