28. december 2008

Dve nula nula devet

Če te dni že vsi kičarite z raznimi božično-novoletnimi voščilnophotoshopvideoverbalnimi izdelki, bom pa še jaz. Mainstream je kurba, ni kaj. Pardon my French.

Skratka, najdražjejši moji, povsem resno lezemo v smer 2009, ni debate. Ker vem, da Božiček definitivno ne bere mojega bloga, pa tudi Dedek Mraz ne spada med moja (oba!) redna bralca (dokaz je neuspeh lanskih poskusov), se tokrat ne bom trudila s poimenskim seznamom. Kratkomalo, vsem vam želim vse. No, ne čisto vsega, ta slabe stvari lahko izpustite, zmenjeno?

Ker se Dan D ravno oglaša iz zvočnikov, pojdimo v novo leto nekako takole:

Le naprej, ne glej nazaj.
Dokler je dobro v očeh, dokler je razlog za smeh.
Le naprej, ne glej nazaj.
Še otrok je v vseh nas, pusti naj poje na glas.

No, a ni lepo? Bonus je to, da lahko cele dneve mirno krulite (s posluhom ali brez), in ko se na vratih pojavi dobri sosed z dobro sekiro in/ali brzostrelko, citirate moj post o pojočem inner childu in nasrkam jaz. Vse najlepše in čim manj dobro oboroženih sosedov!

Ni komentarjev:

Objavite komentar