Torta za amaterje

Nisem Huferka, najbrž nikoli ne bom Huferka in ni mi treba poskušati biti Huferka, ker se lahko preprosto povabim na prehranjevanje k Huferki. Takole, ko smo tole spravili na svetlo, pa lahko začnemo. Danes vam ponujam recept za najbolj ajnfoh torto, pri kateri ne more zgrešiti še tak kulinarično izzvan primerek. Recept se pečici ogne v velikem loku, kar je fino za tiste z afiniteto do spontanega samovžiga (khmSajleskhm), večina priprave pa zajema odpiranje embalaž in mešanje. Podobno kot v peskovniku v vrtcu. Rezultat je fini in z njim lahko celo impresionirate kulinarično izzvane kolege, pretirano navdušene mame ali slabovidne tete. Lahko se pa samo zažrete, za razliko od nekaterih, ki smo trenutno spet rahlo na dieti.

All your base are ... cookies.
Torte se lotimo tako, da najprej pripravimo podlago. Pečenju se elegantno izognemo, saj smo zanj prelepi, preleni in morda tudi preštorasti. Podlago naredimo iz piškotov Grancereale Croccante znamke Mulino Bianco. Potrebovali boste vsaj en paket za okrogel pekač premera približno 25 cm. Za večje pekače je bolje uporabiti paket in pol piškotov.

Hulk smash puny cookies
Najbolj zabaven del priprave je zagotovo drobljenje piškotov. Da se izognemo vsesplošni katastrofi v kuhinji, piškote stresemo v trpežno vrečko za živila, še bolje pa v kar dve vrečki eno čez drugo. Vrečko z vrečko s piškoti lahko še zavijemo v kuhinjsko krpo in postavimo na desko, pod katero se splača zložiti še eno krpo. Zakaj vsa ta amortizacija? Ker bomo zdaj udrihali po zadevščini s tavel'kim kladivom! Najboljše je kladivo za zrezke, po možnosti leseno brez nazobčane ali rebraste kovinske ploščice. Pa tudi s ploščico gre. Veselo mlatimo po piškotju, dokler vsaka hrustljava kroglica ne ostane sama samcata v morju svojih sestric.
Zdaj v kozici stopimo nekaj masla. Recimo polovico zavojčka, je pa to stvar občutka in vsesplošne ljubezni do kalorij. Pazimo, da masla ne pregrejemo, ampak samo nežno prepričamo, da je tekoče stanje pravo zanj. Maslo vmešamo v zdrobljene piškote, da dobijo sijaj in se rahlo lepijo. Piškotne drobtine z maslom zdaj stresemo v pekač (najboljši je teflonski s snemljivim obodom) in rahlo pritisnemo ob dno. Pekač postavimo v hladilnik.

Puddi puddi
Čas je za tehnološko najzahtevnejši in najbolj tvegan del postopka. Pripravite zaščitno opremo, osvežite oporoke in ... skuhajte puding. Kako? Točno tako, kot piše na vrečki. Za pekač premera 25 cm ali več predlagam uporabo dveh vrečk pudinga. Če je čokoladni, ga lahko popravite tako, da puding-prahu dodate kakšno žlico kakava v prahu.

Transcake, Assemble!
Čas je, da kvazitorto vržemo skupaj. Piškotasto podlago vzamemo iz hladilnika (predvidevam, da se je pri pudingu kaj zapletlo, ali pa da vas je vmes klicala mama/teta/priležnica, kar pomeni, da je imela zadeva na voljo dovolj časa za ohlajanje). Potresemo jo z odcejenimi višnjami iz kompota (kupite seveda razkoščičene, Naturetine so vredne svojega denarja). Višnjam lahko dodamo tudi tik pred zdajci narezano banano.

Čez sadje enakomerno polijemo še vroč puding. Pri tem se skušamo ne poškodovati. Elegantno je takrat prepričati boljšo polovico ali naključnega mimoidočega, da vam priskoči na pomoč. Eden od vaju počasi zliva puding na podlago s sadjem, drugi pa obrača pekač. Običajno površine ni treba popravljati s paletnim nožem. Splošno pravilo je, ne prčkaj, ker bo samo še slabše.

Če se želite hecati z dekoracijo (meni je bilo žal, ker se je smetana prehitro onesvestila), lahko še vročo torto okrasite z mrvicami ali konfeti. Nato jo čaka vsaj ura, če ne dve, v hladilniku. Razne smetane ali beljaki pridejo na vrsto po ekskurziji na hladno. Torto osvobodite iz okovov previdno in počasi, običajno je treba ob obodu zarezati z nožem in ga nato razkleniti.
Od kvazitorte ne pričakujte omedlevic in vzdihov katarze, je pa čisto fin hrustljavo-kremast posladek. Puding lahko zamenjate s kremo iz jogurta in želatine, s katero pa je že malce več dela. Za domovino s kalorijami naprej, pa dober tek.